Ne maram vse te zaigranosti in mask in vseh njihovih problemov, ki jih skrivajo in ostalih nešteto problemov, ki jih javno perejo, kot stare cunje.
Ne maram lažnih nasmeškov in ohlapnih stiskov rok, ne maram lažne prijaznosti in odkrite prostaškosti, ne maram, ker ne znajo reči hvala in ne maram, ko za vsak drek rečejo hvala. Ne maram jih, ker me nikamor ne povabijo in ne maram jih, kadar me nekam vabijo vedoč, da ne bom prišel ali ne bom mogel priti. Ne maram njihovega groznega okusa za slabo glasbo in nepoznavanja knjig.
Še najbolj pa ne maram ozkoglednosti, nizke splošne razgledanosti in zaigranega pametovanja, ko pa vem, da nihče več ni sposoben razmišljat. Ne maram, ko jim nekaj govorim, pa slišijo a ne poslušajo, ali pa slišijo in ne prenesejo. Papir vse prenese.
Ni komentarjev:
Objavite komentar