Soseda

S težavo sem odprl oči. Neprespan od vsega sranja zadnjih dni, sem se zbujal v en tak začaran krog bluzenja in uničevanja lastne biti. Tako sem uničen vsako popoldne padel v posteljo, zaspal kot top do sedmih, osmih, odprl hladilnik, v sebi malo zajokal, ker je bil prazen, vzel pivičko, zaprl hladilnik in odprl pivičko.

Z odprto piksno sem potem sedel za računalnik, zrl v bledo moder sij zaslona, se trudil napisati kakšno poglavje, večinoma pa častil digitalno spletno »sveto« trojico – Facebook, Youtube, Twitter. A štekate? V smislu:

»Naj totalno zavozim svoj lajf,

v imenu Facebooka,

Youtubea in Twitterja.

Amen.«

Na koncu ravno toliko, kot napišem, tudi zbrišem in moja ustvarjalna bilanca je tako vsak večer krasno izravnana – na nuli. Zares jebeno simbolično. Vedno bolj razumem to kot sporočilo Boga. Se mi včasih zdi, da je res najlažje biti ribič ljudi. Pustiš vse in greš za Jezusom. Iz spoštovanja do svetnikov, jaz tega ne zmorem.

V posteljo zlezem okoli treh, štirih. Rolete zabijem čisto do podna, da me ne bi zmotil niti najmanjši foton. Na vse pretege zatiskam oči, da bi zaspal, a mi pred peto ne uspe.

Ob desetih me zbudi vročina. Oči imam razbolele in s precejšnjo muko odprem težke in zlepljene veke. No, ko tako ležim, zrem v roko, ki mi izpod kovtra visi s postelje. Vsa shujšana in uboga revica. Mišice res hitro atrofirajo, prasice gadne! Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje naredil skleco. Kdaj sem nazadnje zazibal kettle, kdaj sem nazadnje naredil kak počep, kaj šele kak konkreten trening z utežmi v telovadnici.

Kam je šel moj biceps!? Gledam roko in pogled usmerim v strop, da mi ne bi bilo več gledat te okrasne trlice mojemu zapuščenemu telesu. Zagodrnjam in zbrcam kovter s sebe. Želodec me boli, ker jem samo sranje. Glava me boli, ker mi folk na netu plasira samo sranje. Srce me boli, ker jaz sam postajam eno navadno sranje.

Vzamem piškote in grem v hladilnik po mleko. Nalijem v skledo, se usedem za mizo in se zastrmim skozi balkonska vrata. Piškot namočim v mleko. Skisano. Marš! Fuj, smrad smrdlijivi… kako ti lahko zgnije že drugi tetrapak mleka v treh tednih!? Vse skupaj zlijem v umivalnik in pustim tam.

Zunaj je vroče. Bejbe so vroče. Men je vroče. Računalnik mi šteka, k mu je vroče. Kokakoli je vroče. Sosedovemu cucku je vroče. Tamalmu od zgornje sosede je vroče. Sosedi v nasprotnem bloku je vroče. Vsem je vroče. Unim na morju je vroče, unim v hribih je vroče. Pol se pa pejt... A sem že povedal, kako zelo sovražim poletje?