Zjebano*

(*OPOZORILO: zapis vsebuje ogromno necenzuriranih kletvic. Občutljivim priporočam kozarec, dva ali več rakije, travarice, vodke ali katerega drugega močnega žganja.)

Vse je zjebano. Ni hudo, ni slabo, niti ni težko ali nemogoče ali kakšen drug umotvor, ki si ga radi izmislijo nesposobni, lenuhi in obupanci. Nič od tega ni. Vse je preprosto zjebano. Vse. Ne zgolj tiste velike stvari, ki so zjebane že od nekdaj, ne, ne, zjeban je ves sistem. Vsak detajl, vsaka najmanjša podrobnost, ki bi jo morala trdno na mestu držati zdrava človeška pamet, je zjebana.

In nisem eden tistih črnogledih apokaliptikov, ki se ogibajo vsem dobrotam življenja, da si ga zmorejo potem napolniti z vso bedo večernih, jutranjih in opoldanskih novic, z vso patetiko rumenega tiska, vaških zgodb in z lastnimi bolnimi fantazijami, ki so plod njihove človeku škodljive zavrtosti. Odpri jim ventil, daj jim v roke flašo piva, pelji jih v naravo in zrecitiraj Lermontova, pa se jim odpelje. Ves njihov gnev izgubi smisel in vsa resničnost poročil se izkaže za podlo iluzijo. Strelski pohod zagotovljen. V najboljšem primeru se jim zgolj popolnoma odrola v svet alkohola in hedonizma, kjer škodijo zgolj sami sebi in nikomur drugemu.

Ne, nisem eden takšnih. Vendar priznam, da sem svoj čas okoli sebe videl le dekadenco. Propad. Videl sem najgršo možno poezijo, hrupno in primitivno glasbo, zgražal sem se nad luftarskimi študenti in razuzdanimi študentkami, nad lublanskimi postopači, nad telesno zanemarjenimi lenuhi in nad pohlepnimi materialisti. Povsod je bila, le tam, kjer sem bil jaz ne, ker mene ni bilo v njej. Verjel sem v njen obstoj, vendar sem jo zavračal. Zavračal, kot zavrača podivjani najstnik darove Svetega Duha, kot zavrača ozdravljen alkoholik mrzlo pivo. Zavračal, kot zavrača poštena mlada devica postavne snubce, kot zavračajo založbe slabo poezijo ali kot zavračajo sindikati vladne predloge in obratno.

Popolnoma nesmiselno. In, kot sem že rekel, zjebano ni od danes. Ali mogoče od včeraj, ko sem to v polnosti spoznal. Ne, ne, vse je zjebano že precej dalj časa. Ampak tokrat je pa RES vse zjebano. In sedaj to vem. Kako? Ker sem svoj čas videl dekadenco in jo grajal in skušal zdraviti, hipno spoznanje pa me je prizemljilo kot macola. Postal sem vse, zoper kar sem pridigal. Sicer ne vem veliko, vendar si drznem reči, da če je bilo kdaj vse zjebano, je vse zjebano točno sedaj, točno v tem trenutku. In ne more biti bolj očitno, da je vse zjebano, kot tako, da sem tudi sam postal poosebljena dekadenca. Od svetnika do grešnika v utripu očesa.

Zjebano je to, da se bi marsikdo veselil, ko bi smel ob petih zjutraj vstajati in odhajati na delo, jaz pa sem vesel, če smem ob desetih za zajtrk spiti prvo pivo. Še bolj zjebano pa je to, da imava tako tisti, ki dela deset ur na dan kot živina, kot jaz, ki večino dneva preživim v gatah za računalnikom in si ga na štiri ure vržem na slab pornič, popolnoma enak življenjski standard.

Zjebano je to, da ljudje nimajo centa, s katerim bi plačali vrtec za otroke, a jih vseeno štemajo kot po tekočem traku. Ampak vrtci so kljub revščini polni in ljudje ne vedo več kam z otroki. Stare mame pa vse dni nimajo nič za početi, žene se paranoično pritožujejo, da nimajo časa za svoje kariere, kot da jim je materinstvo v breme (zakaj si potem zanosila?!), moške pa žele popolnoma kastrirati in nas pošiljajo na porodniški dopust, kot da smo mi devet mesecev nosili dete in nato v strašnih mukah rojevali in sedaj nujno potrebujemo porodniški dopust? In to je zjebano. Zelo.

In ljudje nimajo za najemnine, za šolske potrebščine za vse nezaželene otroke, za dar za Cerkev, za nove čevlje ali za popravilo pokvarjenega hladilnika, vsi koncerti pa so razprodani. In v Zvezdi je kepica sladoleda 2,20€(!) in jaz vozim BMW-ja. In večina študentov potuje po svetu, kmetom pa gine pridelek, ker je naš luksuz popolnoma uničil klimo in zjebal podnebje. Me zanima, kaj bodo ti svetovljanski študentje jedli, ko bo šla vsa koruza in vse žito v kurac in, ko bo zmanjkalo celo krompirja? Verjetno ne čudovitih fotografij s svojih duhovno-prebujajočih in iščočih se potovanj v tri pizde matrne. Ali pač?

Še najbolj zjebano pa je to, da me prav nič več ne gane. Šesto pivo spijem brez trohice obžalovanja. Če ni dovolj hladno, ga vrnem in zahtevam novega. V meni zeva velik vijolično-turkizen in zjeban Nič in se mu za vse jebe. Brez sramu se opotekam od zadnjega puba do doma, vmes poščijem vogal vsake pete lublanske malomeščanske ute, se zbruham s Tromostovja in potem še enkrat na Rimca, tulim v Luno in na vse grlo vreščim Mumforde – ali pa Slaka. Na politike se poserjem. Prav tako na ekonomiste, managerje in ostalo pohlepno drhal. Toliko strokovnjakov, pa gre vseeno vse skupaj rakom žvižgat. Kul, jaz pravim. Pa si bom žvižgal še jaz. Repertoar imam obsežen.

In drug dan ponovim. Vmes se grem pisatelja in poeta in živim v svojem zjebanem svetu bohemske iluzije. Renčim na vsako roko, ki me želi pobožati po moji zjebani skuštrani glavi. Deklic ne zanimam, kar pa je še najbolj zjebano, je to, da tudi one mene vedno manj. Vidim jih kot neželeno in nepotrebno skušnjavo v preobleki najčistejših angelov. Satanova spotika katere edini namen je, da jo v polnosti vzljubiš, se ji predaš z vsem bitjem in nato v smislu "stisni zube i budi muško" (čeprav v resnici vekaš več tednov in do meje dehidracije točiš krokodilje solze) pustiš oditi z drugim jebačom, ki bo smel uživati vse o čemer si ti kdaj sanjal. 

S takšnim okamenelim srcem veliko lažje kakšni povem, kako čudovito si je trebiti smeti med prsti na nogah, med tem ko gledaš Moto GP ali pa jo gledati v joške in si misliti, kako krasen sendvič bi znala narediti, kot pa, da bi kakšni rekel, kako čudovite lase ima ali pa, da so njene oči kot najdražji dragulji ali pa, kako bi ji z veseljem do smrti v posteljo nosil za zajtrk sveže stisnjen sok njenega najljubšega sadeža in palačinke z njenim najljubšim namazom . Če je ljubezen, naj bo vsaj vzajemna. In če je prezir, bo tudi ta vzajemen.

Potem spet pijem in pišem in bentim in vem, da je vse zjebano, ker sem dokončno zjeban tudi jaz, in vem, da je vse zares popolnoma zjebano, ker v meni ni niti najmanjšega trzljaja, ki bi želel karkoli spremeniti. Vso to zjebano situacijo, ves ta zjeban svet, objemam z milino zaljubljenega najstnika in se brez pomislekov vdajam nagonom, ker je tako presneto lažje biti žival kot pa človek.