Nočne temne

Omenil sem ji, da sem ravno pršu z dveh piv s kolegicama, k sem jih prvič spoznal in da sem sedaj doma odprl tretjega, ker sem ugotovil, da sem še malo žejen. Ker ni bilo odgovora sem jo poslal v tri pi**e in nadaljeval klepet na Twitterju. Nekej o Jasmini Pongrac in o tem, kako so ji shekal Facebook profil, kjer so sedaj vsem na voljo njene fotke na katerih si rine zelenjavo in sadje tja, za kamor pač zelenjava in sadje v osnovi nista namenjena.

Prišla je nazaj na klepet in omenila, da ji je maček nekaj težil. Malo v šali, delno pa tudi resno, sem ji odgovoril, da sem prejšnji teden imel dvakrat težave z mačkom. Vse kar je imela nato za povedati je bilo: »Alen, resno me skrbi zate.«

Ma evo, pejt u k**ac. Kaj si jaz mislim o tej vaši skrbi zame? Če bi bil dovolj jebivetra, bi si slikal jajca in jih objavil. To si mislim o vaši skrbi zame. Je nekako tako fiktivna, kot Higgsov bozon. Sem in tja se mogoče res prikaže, ampak za to so potrebni trki silnih moči. V glavnem pa je vaša »skrb« zame ena totalna fikcija.

Vsak pezde, ki si mi drzne govoriti o skrbi zame, lahko utihne takoj, če vem, da se še enkrat ni sponatno oglasil pri meni, šel z mano spontano na debato in pijačo ali na sprehod po Tivoliju. Nimaš kaj govorit o skrbi zame, če nimaš časa niti za en spontan sms. Jaz imam pač dovolj štuljenja.

Pa sem potem začel spet razmišljat. Razmišljal sem predvsem o tistih dveh perih z deklcama v Brooklynu. Debata je tekla o vsem možnem. Na nekem mestu je nanesla tudi na depresijo. In pravi deklica, da včasih res razmišlja o sebi in o tem, kaj je njeno mesto, ali dela prav ali narobe stvari, ki se jih loteva, katera je njena pot in podobno.

Predvsem je hotela izpostaviti to, da kadar razmišlja o sebi, gre »vase« in išče vprašanja in odgovore na življenje, da takrat totalno zabluzi in jo takšno razmišljanje zabedira, ker odpre več vprašanj kot odgovorov, predvsem pa – vsaj zdi se mi tako – izpostavi njeno majhnost in šibkost v tem svetu neskončnih možnosti.

Enako se dogaja meni. Kadar mi gre jebivetrovska filozofija tekoče, mi gre tudi življenje kot po maslu. Stvari so in potem jih ni. Koga boli Johnny. Pride pa obdobje, ko imam pred sabo težke knjige s še težjimi vsebinami, ko klečim pred Najsvetejšim, ko molim večernice, ko meditiram Lectio Divina, ko grem "vase" in ugotavljam, da sem jebeno prazen... Bog ne daj, da bi me kdaj odprli, ker bi ven priletelo nešteto mušic, ven bi zlezi tisočeri pajki in ščurki in notri bi bila ena sama praznina zapolnjena s pajčevinami. In s praznimi kondomi in z zarjavelimi piksnami piva in redbulla. In vmes bi bil kak plesniv konj od Giovannija. Pa dim kadilcev okoli mene, k jim bom enkrat itak sam vrat prerezal, ku*ci nevljudni.

Takrat preklinjam vse, kar mi potrjuje, da sem homo sapiens. Preklinjam to, da sem zmožen mišljenja. Preklinjam mišljenje in ga zavračam! Mišljenje me postavi pred ogledalo in mi pokaže jasno sliko samca, ki ob večerih zaspi brez ljubečega »Rada te imam.«, ki se prebuja ob petelinjem zajtrku vode in otrob, ki si prepeva v avtomobilu, ker nima nikogar, da bi ga poklical za klepet, še manj pa koga, ki bi mene poklical in me vprašal, kako sem.

Ta pot vase, to premišljevanje, mi odpira vrata v neskončno brezno samote, ki zeva iz mojega srca. Zato blagor tistim, ki so samozadostni in nevoljni razmišljanja, kajti nikoli ne bodo vedeli, kako zelo ranjeni so. Jaz pa vem le to. Drugo mi je tuje. Blagor tistim, ki jih nekdo pokliče med vožnjo, ki jih nekdo povabi na to in ono zabavo, na to in ono kosilo, ki jim prilepi nekaj na Facebook zid kar tako, za lep dan, ki jim kaj lepega pošlje za dobro jutro, ki jim vošči iskren "lahko noč", brez da bi kaj zahteval v zameno. 

Zato, ti, ki to bereš, drugič, ko klepetaš z mano in mi misliš tveziti o tem, kako sem in kako bi moral biti in zakaj sem tak, da te skrbi zame in da se že dolgo nisva slišala ali videla, te bom gladko odjebal. Moje življenje je tako transparentno in javno, da lahko sedaj že vsi veste kje živim, kje se sprehajam, kje počivam, kje berem, kje delam. Oglasi se, pocukaj me za rokav, usedi se z mano ob dobrem pivu ali ledenem Burnu, samo ne mi tvezit o skrbi zame, če dobro vem, da ti v resnici dol visi…