Tempus fugit

Sedel je na tleh v sobi in brskal po škatli z legicami. Naposled je le našel, kar je iskal. Veliko sivo podlogo je potegnil ven in premetavanje kock je proizvedlo tisti značilen zvok trkanja neštetih plastičnih kock. Podlogo je dal na tla, spodvil nogo podse in razmišljal, kaj bo ustvaril. Začel je z belimi, sivimi in rjavimi šestkami. V škatli je bilo zmešanih polno različnih kompletov iz različnih obdobij.

Temelji gradu so bili trdni in baza velika za tri manjše sobice. V eni je naredil siv kamin in vanj postavil rdečo štirico. Za ogenj. Pred kamin je dal rjavo ploščato dvanajstko, kao preproga. Druga izmed sob je bila orožarna in tretja dvorana ali jedilnica. Za mizo je posedel gusarja, policista, astronavta, motorista in viteza. Amazonka je sedela pred kaminom.

Okoli in okoli gradu je postavil dva trakova modrih. Grad potrebuje obrambni jarek. En vogal je utrjeval obrambni stolp. Vhodna vrata, že oblikovana iz kompleta vitezov, je postavil na sredino ene izmed štirih stranic. Most preko dvižnega jarka je bil dvignjen. V zraku je dišalo po bitki in obleganje je bilo le še vprašanje časa.

Pred sivo ploščo je položil malo manjšo zeleno. Trkanje plastičnih kock se je spet razleglo, ko je začel iskati konje. Našel je zgolj tri. Kje so vsi konji? Postavil jih je na zeleno podlago in na njih posedel dva trooperja in gusarja. Gusarjev je največ. Vitezi manjkajo. Našel je še nekaj navadnih stričkov in jim dal v roke različna orožja ter jih postavil v vrsto levo in desno od konjev. Naj se obleganje prične!

Obed v dvorani je bil zaradi obleganja prekinjen. Možje so odhiteli v orožarno po svoja orožja, ščite, čelade in oklepe in se odpravili na stražna mesta. Oblegovalci so uspeli zgraditi pontonski most in so že trkali na vrata. Z druge strani so lahki pešaki preplavali kanali in se po vrveh začeli vzpenjati na obzidje.

V desetih minutah je bil grad osvojen. Nihče ni bil ranjen niti ubit. Vsi so se zbrali v glavni dvorani – jedilnici – in oblegovalci so zaukazali prinesti vso pivo, ki so ga letos menihi pridelali in ga je nekaj imel lastnik gradu shranjenega v kleti. Zdravica življenju, vitalnosti in veselju!

Sedel je na kolenih in se sklanjal nad gradom. Zravnal se je in se zavedal, da ima cmok v grlu. Po licu mu je pritekla solza. Ni je obrisal. Nasmehnil se je, se usedel na pete in pustil, da so pritekle še ostale. Že dolgo ni tako močno jokal.

Zaslišal je, kako so se odprla in zaprla vhodna vrata. Danes je bil doma precej pred najmlajšim vnučkom in je pozabil, koliko je sploh ura. Dan prej je imel zadnji delovni dan v lastnem podjetju. Predal ga je sinu in se umaknil mlajšim rodovom, on pa, da bo užival v pokoju…

Še včeraj sem iskal mamičine po hiši skrite namige, ki so vodili do škatle lego kock ob svojem rojstnem dnevu. Ali pa trgal z njih svetlikajoč pisan papir ob božičnih obdarovanjih. In nedeljske popoldneve preživljal v neštetih domišljijskih svetovih. Ko bi me sedaj videla…